Pijte kvaliteten viski – Jack Daniels

Že v času osnovne šole so nekateri izmed mojih vrstnikov bili »napredni«. S tem mislim na poskušanje raznih substanc. Naj si bodo to cigareti ali alkohol, oboje se mi je takrat zdelo veliko prehitro. Hvalili so se s kajenjem, bahali s količino popitega alkohola in podobno. V začetku so bili navdušeni nad pitjem piva – že to se je slišalo tako prepovedano in mikavno. Kasneje sem slišala druge, ki so prešli na vino in šampanjec ob praznovanju novega leta. Saj ni bilo pomembno ali jim je okus alkohola bil dober…ne, najpomembnejše je bilo stopnjevanje tega, kar je nekdo popil in kako zelo pijan je bil ob kateri priložnosti. Sama v zgodnjem času nisem imela neke težnje po eksperimentiranju – ta se je razvila kar precej kasneje, natančneje po dvajsetem letu. S prijateljico se nama je čisto strgalo. Hodile sva ven vsak vikend, malo sva nazdravili že doma in kasneje tudi zunaj. Ko se spomnim tistih časov, me kar zabolijo jetra. Kaj vse je šlo skozi. Na začetku sva pili vodko, a ko je ta začela prehitro teči, sva prešli na Jack Daniels. Kaj drugega kot viski kola se ni več pilo. Kako pa se je vse skupaj z viskijem začelo? Nek večer, ko sva se pripravljali na še en nepozaben večer, nama je zmanjkalo vodke, ura pa bila že tako pozna, da sva bili primorani poseči po zbirki viskijev njenega očeta. Edini, ki je že bil načet, je bil Jack Daniels. Skeptično sva si natočili kozarca in nazdravili s krikom: »Na Jack Daniels!« Najbolj čudno je bilo kolegom zunaj, kajti vsa dekleta so bila ves večer na breezerjih ali ice-ih, medtem ko se je najino naročilo vedno glasilo: Jack Daniels kolo… Še dobro, da to najino burno obdobje ni pustilo kakšnih trajnejših posledic. Besedi Jack Daniels pa sta od takrat najina tabu tema. Zdaj smo na soku…

This entry was posted in Razno. Bookmark the permalink.